Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA بعثه مقام معظم رهبری در گپ بعثه مقام معظم رهبری در سروش بعثه مقام معظم رهبری در بله
Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA

Message of Imam Khamenei on 2020 Hajj pilgrimage, in FULA

A message delivered on July 29, 2020, by Ayatollah Khamenei, the Supreme Leader of the Islamic Revolution, on the occasion of the arrival of Hajj season. The full text of the message in Fula language is as follow:

hingal holli wonnde Aaayatullaahi seriiru Ali KHamanii hino maaki e nder yewtere maɓɓ e fii Hajju on hikka tentini fii wonugol mofte julɓe ɓen huunde wootere fii dartagol leydi Ameriki e Israyel wounɓe e jattude leyɗe julɓe ɓen, ko wano non kadi hittina wallugol jamaa palestiinu tooñaaɗo on e jamaa Yemen on taway ɓe hino jarriboraa hare, aanana kala julɗo tooñaaɗo kala ka o woniri e tuɗɗere Aduna on, hooreeɓe leyɗe julɓe goo hino udditannde leydi Israyel ndin laawol huwwondirgol, fii woɗsɗɗitagolɗen golle jaasuɗe ɗon hiɓe laaɓani jamaa on tentini fii woodegol Amerik ka nder tuɗɗere leydi julɓe ɓen e fii piiji wonuɗi waɗude Ameriki ɗin ɓe maaki: Arugol Ameri ka tuɗɗere leydi Aasii hingaange ko hayrugol sakkitoranta jamaaji ndee tuɗɗere leydi ɗoo, adda anngal ɓutti e sonnjaa e muugol e yaarugol ɗee leyɗe ɗoo ɓawre-ɓawre. Awa kadi piiji wonuɗi waɗude Ameri fewndo ɗoo e senndindirgol hakkunde dane e ɓale, menen ko ɓaawo jamaa Amiriki on men iwtiri, men wonanaa laamu wonu ngu e senndirde hakkunde daneeɓe ɓen e ɓaleeɓe ɓen.

E hino ɗoo non ƴi'al maaku maɓɓe on:

En fuɗɗorii innde Alla jooma yurmeende huuɓunde e hartii nde



En yettii Alla jooma winndere nden, en juulii e nelaaɗo Muhammadu (s a w) e ɓeynguure maɓɓe laɓɓinaa nde nden e saahaabankeeɓe maɓɓe moƴƴuɓe ɓe e kala iwtirɗo ɓaawo maɓɓe haa ñannde darngal.

Hajju on tuma woo ko tummondiral addanay ngal leyɗe julɓe ɓen teddungal e ɓantaal, hikka kadi gomɗimɓe ɓen hino mari anndeeji, ko ɓe jarriboraaɓe lancagol, ɓerɗe ɗen hino wulɗaa suuku Kaaba ndun, hiɗe nootaade tawa nootagol majje on hino takkondiri e gomɗi.

Ngol haɗegol ɗoo wonaa juutay ngol, si Alla jaɓii juutataa, ko woni tun ko yo tawu ghirritagol neema ko woni e hajju ngun ko neeɓay ɗun, tawa yaltinay en e welsindaare nden; ko woni sabu ɓantal e doole mofte julɓe ɓen ko tummbondirgol ka suudu Kaaba e ka belebon nelaaɗo (s a w) tummbondira ka Imaamuuɓe Ahlul bayti belnaa ɓe Baghii'a, hikka ko bee so'en ɗun miijito ɗen.

Hajju on ko farilla mo alaa nanndo, himo jeyaa e farillaaji lislaamu ɓuruɗi e hittude, ɓaawo banŋeeji himmuɗi neɗɗo e jamaa, leydi yankeeji e kammu yankeeji e taariika yankeeji e Aduna yankeeji yewtete e nder mu'un.

Needi diina hino e nder hajju on kono hara wonaa pottitgol jooɗoo feere weddoo, tummbondire hino e nder mu'un, kono ko tummbondire ɗe folo e sonko alaa e nder mu'un, yennindirgol alaa e mu'un; e senngo goo ko laawol needi e ñaagagol Alla e jantagol mo, e banŋe goo ko tummbondire jamaa yankooje waɗay ɗe.

Hajju ngun hino mari taraaka woɗɗuɗo tawayɗo hino yottoyii e annabi Ibraahiima e Annabi Ismaa'iina e neene Haajara e nelaaɗo Alla on fewndo ɓe naataynoo ka juulirde Alla hormanteere e pucci gomɗimɓe ɓe adii ɓe naatude ka diina.. gomɗimɓe buy e nder ngurndan maɓɓe ɗan ko tawata hiɓe waawi wallindirgol jokka diina Alla kan (hara seedaali).

Pellet non miijitagol fii Hajju on, pellet ɗun hewtinay hajji yankeejo on hoolagol fellita wonnde maandeeji diina buy e faaleeji mu'un ɗi neɗɗanke faalaa, waawataa wonude e ɓaawo hawtondirgol wallindira yimɓe iwtirɓe ɓaawo diina kan, si tawii jamaa on wonii huunde wootere wallindirii janfa ayɓe ɓen sooyay, julɓe ɓen kadi hawtataa e satteende tiiɗu nde.

Hajju ngun ko yaltinngol doole julɓe ɓen holla yimɓe townitii ɓe taway ɓe ko kañun woni daƴƴere bonnugol e tooñugol e lo’inngol e jattugol, hannde non ɓanndu e wonkii mofte julɓe ɓen alaa e daɗude tooñe maɓɓe ɗen e bonki maɓɓe kin e hibbugol ƴiiƴan julɓe ɓen, hajju on non ko yaltinngol doole mofte ɗen e nder banŋeeji ɗin fow.

Ko ɗun woni tagudi hajju ngun e ruuhu maggu on e seeɗa e fonndooji maggu, ko ɗun tigi woni ko Imaamu Khumaynii-yo Alla hinno ɓe yaafoo-innunoo ko Hajju annabi Ibraahiima, ko ɗun tigi woni ko ko tawata kippuɓe fii ardagol Hajju ngun, taway ɓe hino inni hoore mu’un ko kurkantooɓe Makka e Madiina, si tawii waɗii ɗun e hoore soobe, ɗoo yo ɓe waɗu ko welata Ameri kon, ɓe waɗa ko weltata Alla kon, ɓe waaway jittude jiɓiliɓiiji moolanaa ɗi wonuɗi ka nder tuɗɗere leydi julɓe ɓen.

Hannde –hino wa’i wa tuma woo-nafa mofte julɓe ɓen ko wonugol huunde wootere, huunde wotere taway nde waaway dartaade kammbaaji e ngayngu wonu ngu e immorde laamu Amiriki taway ngu hino mbaadinii e seytaane tawayɗo ko hunƴuɗo janfotooɗo e bareeru makko taway ndu hino mbaadinii e dawla siyonistu kan, o jooni non Aasii finii, hino dartaade tooñe wonaa ɗe waɗeede e hoore mu’un ɗen.

Dun ko yamiroore Alla nde o daali e nder mu’un : (Jokkee diina Alla kan on fow, wata o lanco).

Alghur’aana on hino joopii e mofte ɗen wonnde ko ɓe hunƴamɓe heeferɓe ɓen kono ko ɓe yurmondiray ɓe hakkunde maɓɓe, o daali kadi: Wata on jokku ɓen tooñuɓe, Alla kadi waɗanaali heeferɓe ɓen e hoore gomɗimɓe ɓen laawol, piiridee e hooreeɓe keeferaaku ngun, wata on waɗu gaño an on e gaño mo’on njaatigi) ɓaawo o faalaama anndinnde gaño on, o yamiri ndee ñaawoore ɗoo: Alla seniiɗo on haɗaali on (huwwondirgol) e ɓen taway ɓe piiridaali e mo’on fii diina kan, raɗaaki on ka galleeji mo’on).

Ɗee ko yamiroore himmuɗe ɗe en haanaa iwude ka hakkillaaji me’en maa yejjitude fii majje.

Hannde non corfol fii ngol moƴƴintinngol hino e juuɗe mofte ɗen e mokobaaɓe majje taway ɓe hino aani fii majje. Hannde finugol julɓe ɓen ko firi ko yiltagol mokobaaɓe julɓe ɓen e sukaaɓe maɓɓe ɓen e faamuuji ɗi diina kan mari ɗin, ɗun ko huunde nde yeddotaako.

Hannde liiberelismu on e komonistu on tawaynoo ɓe e nder duuɓi teemedere feƴƴuɗi e duuɓi cappanɗe jowi feƴƴuɗi addaniino portooɓe ɓen pinal ɓurungal yaarude yeeso e feere maɓɓe, hannde ɓe yanii, ayyibeeji mu’un ɗin yaltitirii cenɗe ɗen fow, njuɓɓudi komonistu ndin waalinoke accike, njuɓɓudi demokrasii ndin kañun kadi hino jippirde e satteendeeji moolanaa ɗi, hino e laawol yanugol.

Hannde njuɓɓudi pinal ndin ka portooɓe ɓen-taway ndi hay ka fuɗɗoode mu’un ko e mbaadi bonndi yaltitunoo-hay njuɓɓudi mu’un ndin ka polotiki e jawdi, ko ɗun woni domokrasii on ko mbuuɗi ɗin jokki, adday kadi senndindigol hakkunde mari e mara, ɗun kadi yaltitanii Aduna wonnde gaynataa goɗɗun.

Hannde mokobaaɓe buy hino woodi e nder tuɗɗere leydi julɓe ɓen taway ɓe hino ɓanti hoore hino liddaade pinal potooɓe ɓen wattitira ngal pinal lislaamu ngal. Hannde hay joomiraaɓe gannde portooɓe buy tawaynoo ɓe hino mantude liiberalismu on hay wi’iino ko ɗun woni sakkitoode taariika on, tawu ko yo fanku, ghirritike faljere mu’un nden.

Si tawii a ndaarii laawi ɗin Ameri a yi’ii ko honno laamu maɓɓe ngun woni e waɗirde yimɓe maɓɓe ɓen, ɓurndindinngol hakkunde mari e maraa ko woni e nder leydi ndin kon, jaasere e hunƴugol ko laamiiɓe leydi ndin mari kon, senndirgol hulɓinii ngol wonugol hakkunde maruɓe e ɓe maraa, yoorugol ɓernde golloowo laamu ngun addata yo tawu waaway warude aaden mo wi’aa waɗaa woñaa hibbaa ka sera laawol hari yimɓe wonuɓe e feƴƴude ɓen hino reeni, mo yi’ii ɗii piiji ɗoo fow o waaway faamude ko haa honto anngal needi ko woni e nder pinal portooɓe ɓen, ɗun kadi yaltinay faljere e yeewugol feere maɓɓe nden ka senngo politiki e ka jawdi.

Jooni non njaggu ngu Amiriki rewnata e hoore jamaaji lo’uɗi ko ƴettaa ɗun e ngun njaggu ngu on polisiijo waɗi e hoore aaden ɓawla-guril, ɗeɗɗi mo haa o maayi ɗon.
Leyde porto heddiiɗe ɗen kadi, ndi kala e majje hino waɗude sifa nguu jaggu hulɓinii ngu ɗoo.

Hajju on ko fii dartagol sifa ndee majjere hesere ɗoo, nodda e diina lislaamu kan yaltintina maande jamaa julɓe ɓen e nder mu’un, on jamaa mo tawata gomɗimɓe ɓen wuuriday hakkunde e maɓɓe e hoore ɓutti, ɓaawo yititagol e tawhiidi on ko maande ɓurunde yaltitude, woɗɗitoo pooɗondiral e hawre, woɗɗitoo e senndindirgol hakkunde julɓe ɓen e ɓurdindinngol, woɗɗitoo bonki e tuundu, ɗun ko sarti mo tawata ko bee heɓoo, bugoo seynanuuji ɗun danndoo e sirkuɓe ɓen, wonnda e waasiɗuɓe ɓen, walla ɓe alaa ɓen, wurnitgul maandeeji yimɓe jokkuɓe liimaanu ngun hino jeyaa kadi e golleeji hittuɗi ɗin, ɗaɓɓugol nafaaji jamaa on fow, anndita fii ALla, jarna mo, maccinɗinanoo mo hino jeyaa e e fonndooji hajju on.

Ndii mbaadi mbaadinaa ndi e fii jamaa julɓe ɓen hino ka nder maande Hajju, eɓɓindirgol oo jamaa julɓe ɗoo e jamaaji ɗin ka portooɓe ɓen hino yoni ko wowlee, ɓernde kala julɗo sumanay heɓugol sifa oo jamaa, wakkiloto no waawiri non fow fii noo heɓora.

Menen jamaa Iran on ko Imaamu Khumaynii holli men jokkugol ngol laawol haa men hawri e sawaaba. Men wi’aa wonnde men waawii heɓude ko men anndi fii mu’un kon e ko men yiɗi kon fow, kono meɗen waawi wi’ude men heɓii seeɗa e nder mu’un, men fertike e nder laawol amen ngol piiji buy, barki Alla e fawagol fodooreeji ɗi Alghur’aana on fodi ɗin, haa jooni meɗen ka laawol amen, leydi taway ndi ko kañun woni seytaane ɓuruɗo janɗude jonfotooɗo tawayo ko kañun woni leydi Amiriki ndin waawaali hulɓinnde men, maa men jonfitora janfa mu’un kan, maa sakkoo yaarugol yeeso amen ngol.

Menen meɗan waɗi jamaa julɓe ɓen fow siɓɓe amen, awa kadi yimɓe taway ɓe wonaa julɓe ɓen kono tawa alaa e haɓidude e amen, meɗen huuwondirde e maɓɓe no moƴƴiri e hoore nunɗal, annde nden julɓe ɓen mari nden ko annde amen, men wakkiloto fii no nde iwira, men walla palestiinu tooñaaɓe ɓen, men yumree kadi jamaa Yemen wonaaɗo haɓeede on, men aanana kala julɗo tooñaaɗo ka o wontiri woo e tuɗɗere leydi ndin.

Hino jeyaa kadi e golle amen ɗen waajagol hooreeɓe leyɗe julɓe goo, ko lamɓe taway ɓe ɗoo yoɓe iwtirgol ɓaawo musiɗɗo maɓɓe julɗoon, ko gaño lislaamu on ɓe jokkata, o muññoo tone gañoon balɗe seeɗa fii noo heɓira faale makkoon kanko, o yaaɓa ndimu e hattaare jamaa makkoon, kamɓe hiɓe jaɓi yo leydi Israyel jattundi leydi julɓe ɓen heddo, hiɓe weldi e mayi kene e gunndoo, men laaɓanay ɓe yoɓe wattan yila e ɗen battane bonɗe hulɓinii ɗe.

Woodegol leydi Ameriki ndin e nder tuɗɗere leydi Asii hirnaange ko perdi jamaaji mayri on, ɗun adday anngal ɓutti e mulugol leyɗe ɗen, nattira ɗe ɓaawo. Alhaali mo leydi Ameriki ndin fewndii e mu’un on fii senndindirgol hakkunde dane e ɓale, ko jamaa maɓɓe on men tawti, men jaɓaa kadi hunƴugol ko laamu fewndii ngu ngun woni e waɗude kon.

Ka sakkitoode men juulii e Almaami Maadiyyu-yo Alla yaccin feeñugol ɓe ngol-men annditii kadi fii Imaamu Khumaynii,men torike yo Alla yurme yaafoo yanuɓe sahiidi ɓen, meɗen tori kadi Alla seniiɗoon yoo arsiku mofte julɓe ɓen hajju jaɓaaɗo waɗaaɗo barki ko neeɓa.

Yo kisal Alla wonu e jiyaaɓe Alla moƴƴuɓe ɓen.



Seriiru Ali Khamana’ii


Ñannde jeeɗiɗi Donkin, hitaande 1441 fergu.

..........................................
End/ 257 - 300


| شناسه مطلب: 101785







نظرات کاربران